Praznični čas - čas za notranje premike

Božični večer in potem božič. Za mnoge najlepši čas v letu. Čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi. Ko si izmenjamo darila v obliki paketov pod drevescem, naklonjenostjo, časom in pozornostjo, ki jo namenimo drug drugemu. Ko se spomnimo, kaj nam pomenijo ljudje, s katerimi preživljamo svoje življenje. Ko čutimo medsebojno povezanost, ljubezen in željo izraziti svoja čutenja v družinskem krogu.

Priznam, da se veselim tega obdobja zdaj, ko sem daleč stran. Daleč stran tako fizično, čustveno kot mentalno od travme in zlorabe, ki jo je na meni pustila dolgoletna zveza z narcisom.
Ni pa vedno bilo tako.
Spomnim se obdobja, ko bi najraje pobegnila daleč, daleč stran od sebe, od njega, od naju in celotne neznosne situacije, ki je nisem znala rešiti. Tega klobčiča enostavno nisem znala razvozlati. Minevala so leta, vrstili so se božiči, silvestrski večeri in vsi ostali prazniki, v meni pa je vedno bolj zijala praznina, občutek agonije in strah, da je moja situacija nerešljiva. Spomnim se, da so bili prazniki zame nekoč nočna mora, ki bi jo najraje preskočila ali celo izbrisala iz koledarja.

Vem, da je praznični čas za mnoge prav to. Nočna mora. Pa naj je to zaradi dejstva, da ste primorani preživljati praznike v neposredni bližini narcistične osebe, ki izrablja ta čas za izživljanje nad vami in preostalimi člani družine. Najsi gre za občutek osamljenosti, izoliranosti, zapuščenosti, ki jo čutite zaradi odsotnosti te osebe. Verjetno ni težjega in bolj morastega stanja od zavedanja, da ne morete živeti z ali brez osebe, ki vam v vsakem primeru škoduje. Vaš razum vam govori, da je bolje biti čim dlje, daleč daleč stran, a vaše telo hrepeni po bližini, po objemu, po pogledu, pa četudi polnem prezira in sovraštva.

Težko je opisati takšne občutke nekomu, ki se ni znašel v narcističnem objemu. Saj je skoraj nemogoče razumeti, da smo sposobni opustiti svoje vrednote, prepričanja, dostojanstvo in se kot suženj pokoriti tudi najbolj nizkotnim in krutim oblikam manipulacije, poneumljanja in čustvenega izsiljevanja, četudi samo za drobtinice lažne pozornosti ali praznih besed.

Prazniki so pogosto obdobje, ko se aktivirajo sprožilci v našem nezavednem delu in zahtevajo razrešitev. Zahtevajo pozornost za vsako ceno. Po ustaljeni navadi se najraje zamotimo s kopico obveznosti in dolžnosti, ki blažijo vedno glasnejše in močnejše vpitje notranjega bitja. Pečemo piškote, kuhamo, pospravljamo, se ukvarjamo z otroki, starši, rešujemo stisko prijateljev ali komentiramo dogajanje na politični sceni, potem je tu še vrsta filmov na televiziji in hvala bogu za Netflix, ki nas odreši vsega hudega, za primer, ko preveč zazeva tišina.

Da ne bo pomote, vse zgoraj naštete dejavnosti in opravila so v redu in so del življenja, tudi Netflix je odličen. A žal ne rešijo črnega scenarija, ki se vleče že nekaj časa in se bo še naprej odvijal v obliki nočne more, ki se ne neha z jutrom. Odvijal se bo, vse dokler se s pošastjo ne soočimo. Soočenje je druga beseda za zdravljenje poškodovanega, zanemarjenega in spregledanega notranjega otroka, ki je danes v telesu odrasle osebe, ki ne ve, kaj za boga početi s kopico nepredelanih čustev. Ta čustva, ki jim nismo dali priložnosti, da se izrazijo in preobrazijo, prežijo na nas kot čeri v morski plitvini, katerim se približuje utrujeni plavalec na poti do otoka s svetilnikom. Svetilnik oddaja tako močno vabljivo svetlobo, da je plavalec čeri spregledal. V plimi ostre čeri ne predstavljajo nevarnosti, v času oseke pa so lahko za plavalca usodne.

Plima je prispodoba za čas, ko smo na polno zasedeni z dnevnimi nalogami, obveznostmi in vlogami, ki od nas zahtevajo polno pozornost. Takrat lažje in hitreje poklopimo vreščeče krike iz nezavednega dela. Zgodba postane zahtevnejša, ko zaradi takšnih ali drugačnih razlogov dnevna rutina, ki smo je bili vajeni večji del leta ali življenja, kar naenkrat odpade.

To je lahko na primer odhod otroka od doma, izguba službe, korona obdobje in ja, prazniki.

In če že ne moremo pobegniti iz situacije in ker sebe vedno in povsod nosimo s sabo, so morda ravno prazniki idealen čas za premike, ki nas vodijo do okrevanja. Pa ne zgolj okrevanja. Do tistega občutka, ko stojite na vrhu hriba in zrete v dolino z občutkom jasnine, odločnosti, notranjega miru in zmagoslavja, ki vam ga ne more nikdar nihče vzeti!

Zato letošnje praznike sprejmite drugačno odločitev . Delujte drugače in pričakujte drugačne rezultate. Sprejmite naslednje 4 zaveze:

• Zavežite se, da boste letos za razliko od prejšnjih let, ko ste postavili vse druge ljudi v vrsto pred sabo in igrali supermoškega ali superžensko, v prvi vrsti prijazni do sebe. Izberite ljudi, s katerimi si resnično želite preživljati praznični čas in se ne udeležite druženja s tistimi, ki vas ponižujejo, obsojajo ali rušijo vaše dostojanstvo. Osvobodite se občutkov, da nekaj morate narediti samo zato, ker se tako spodobi ali ker se pričakuje od vas. Na tej točki vam dajem odvezo od krivde, ki bi se vam morebiti zbudila!
  
  
• Zavežite se, da se boste odklopili od narcisa in ne boste odreagirali na izpade, ki so v prazničnem času stalnica. Zavedati se morate, da je praznični čas zanje zelo zahteven in neprijazen. Kar naenkrat je gneča na odru, ki je bil včasih namenjen izključno in samo njim. Sorodniki, otroci, sosedje, telefonski klici, klici preko skypa, zooma,…vse to je preveč za osebo, ki želi vso pozornost absolutno zase. Ne dovolite si čustvene reakcije na njihovo nenadno izginotje, razbijanje krožnikov, besnenje in rjovenje ali dvorjenje. Preprosto se čustveno odklopite! Verjemite, da za narcisa ni hujšega udarca od vaše čustvene neodzivnosti! Bodite kot izpraznjena baterija?
  
  
• Zavežite se k molitvi in pošiljanju dobrih misli ljudem in vsem bitjem, ki potrebujejo vašo pozornost. To definitivno ni narcis! Če kdaj, smo v letu 2020 spoznali, kako zelo smo povezani in soodvisni na našem ljubem modrem planetu Zemlja. Veliko ljudi v tem trenutku potrebuje vašo toplo gesto, prijazno misel, nasmeh, morda pogovor ali zgolj vzpodbudno besedo. Toliko vaših talentov, s katerimi lahko odženete temo v svoji bližnji in daljni okolici, je bilo zaradi narcisove sebičnosti spregledanih, neopaženih ali preprosto ukradenih. Svet vas rabi! Ne pozabite, da niste bili od narcisa izbrani zaradi svojih pomanjkljivosti, temveč zaradi svojih kvalitet!
  
  
• Zavežite se sebi. Zavežite se, da boste letošnje praznike izkoristili za premik zavesti, s katerim bo vstop v 2021 korak k vaši svobodi, neodvisnosti, sreči, izpolnjenemu in mirnemu življenju. Korak v čas, kjer bo vaša potreba po ljubezni, varnosti, potrditvi in preživetju znotraj varnega in zdravega okolja končno zagledala luč sveta! Zaupajte, da je možno. Zaupajte, da je možno, da se čudeži dogajajo prav Vam!

V pomoč vam pošiljam mantro, ki mi je služila, ko sem pred leti hodila skozi temno noč duše. Iz vsega srca vam želim, da bi vam služila tako kot je meni:

Verjamem v Čudeže.

Verjamem Vase.

Verjamem v Čudeže.

Jaz sem Čudež.

Ne pozabite, na tej poti, ki se pogosto zdi  brezizhodna, niste sami. Prositi za pomoč, pogovor, nasvet ali zgolj bližino nekoga, ki vas razume, je človeško. Del prijaznosti do sebe je tudi klic na pomoč.