Kako prepoznati ali je razmerje čustveno nevarno in kaj je razlog, da obtičimo v toksičnih odnosih?

Kaj sploh pomeni "čustveno nevarno" razmerje?

Vsi smo kdaj prizadeti ... vsi doživljamo vzpone in padce v svojih odnosih, toda kako veš, ali gre tvoje razmerje le skozi "težko" obdobje ali pa bi lahko bilo res čustveno nevarno?

Naj te nekaj vprašam:

Ali veš, da je v tvojem razmerju nekaj narobe, potem pa se vsakič znova prepričaš, da temu ni tako?

Ali ostajaš zvesta osebi, ki te vedno znova izda? Ali svojo zvezo skrivaš pred ljudmi, ki jih imaš rada, ker veš, da ne bi razumeli?

Si z nekom, ob katerem se počutiš, kot da nisi več tako zanimiva ali privlačna, kot si "bila včasih"?

Ali preveč analiziraš razloge, zakaj je oseba, do katere ti je mar, žaljiva?

Si postala čustveno preobremenjena do te mere, da komajda funkcioniraš čez dan?

Če si na katero od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, je tvoje razmerje čustveno nevarno. Morda je to tvoj partner, bivši, starš, sodelavec ali prijatelj. Veš, da ob njih nisi varna in veš, da ti bodo še naprej škodovali, vendar se ne moreš prisiliti, da bi odšla.

Kje tiči razlog za to?

Za to stanje obstaja biokemični razlog. Ljudje namreč ustvarjamo nevrološke odvisnosti od drame in travme. Morda si o tem že slišala in se o tem celo poučila. Toda v tovrstnih odnosih je nekaj še bolj motečega, s čimer se je težje soočiti in premagati. TRAVMATSKA VEZ S povezovanjem zaradi travme ljudje ustvarimo globoko boleče odnose (ker je na začetku obstajala navidezna intimnost, navezanost in povezanost), in to je tisto, kar se najprej vtisne. Ta vez postane temelj, na katerega se vedno znova vračamo.

Ko so v razmerju slabi trenutki, se najpogosteje zanašamo na ta prvotni vtis in se počutimo bolje, ker verjamemo, da »vtisnjeni« občutki in spomini predstavljajo pravi odnos. Glede na to, kar vemo o nevroznanosti nasilnih odnosov, se začetek takih odnosov vtisne v človekovo psiho. Od te točke naprej odtis postane zgodba, v katero oseba verjame o odnosu, medtem ko se zloraba nadaljuje v sedanjem trenutku.

Ko se oprimemo ideje, kako so bile stvari na začetku, namesto da bi si priznali in ukrepali v zvezi z zlorabami v sedanjosti, nezavedno omogočimo, da se zloraba nadaljuje, pogosto tudi stopnjuje. Zgodba v tvojih mislih je, kako sta vidva začela. In ker se je razmerje tako začelo, si rečeš: "Prepričana sem, da se lahko takoj vrneva na tisto mesto, če le najdem pot do tja."

In to je tisto, zaradi česar žrtve zlorab obtičijo v svojih odnosih, medtem ko jim življenja minevajo pred očmi. Resnično upam, da si dobila iskrico upanja, ki jo boš morda potrebovala na poti do rešitve zase. Nisi tukaj, da bi bila žalostna in nesrečna.